PAROCIJA (Parrothia persica)

Območje :

park cankar

Glavne značilnosti :

Drevo zraste od 9 do 12 metrov visoko. Razpršene veje mu dajejo piramidasto obliko. Deblo starejše rastline kaže lise podobne platanovim. Skorja starejših dreves se lušči in odkriva svetlejše dele spodnjega debla. Njena domovina sta Iran in Kavkaz. Raste na vlažnih pobočjih, v naših krajih doseže velikost velikega grma. Najraje ima prisojne lege, vlažna, dobro drenirana tla in veliko prostora okoli sebe. Prenaša apnenčasta tla. Razmnožuje se s semeni. Botanično ime je drevo dobilo po ruskem naravoslovcu F. W. Parrotu, ki se je leta 1829 prvi povzpel na goro Ararat. Ta se nahaja med Iranom, Turčijo in Armenijo in je kraj kamor naj bi pristala Noetova ladja po potopu. Les tega drevesa je trden in virtuelno neuničljiv. Drevo se spreminja skozi vse leto. Lepa krošnja, spreminjajoče se barve listov in lise, ki se pojavijo zaradi luščenja skorje, pripomorejo k temu, da drevo sadijo zaradi njegove okrasne vrednosti.

List :

Listi so premenjalno nameščeni, imajo valovite robove in rdečkaste vzporedne žile. Peclji so dlakavi. Jeseni dobi udovite briljantne rumene, oranžne in rdeče odtenke.

Sadež :

/

Cvet:

Cvetovi se pokažejo v obdobju od pozne zime do marca na golih vejah, preden drevo olista. Prašniki so živordeči, ovršni listi pa rjavi.